Na izvidu piše minus ali plus, vi pa niste prepričani, kaj od tega pravzaprav imate. Kratkovidnost in daljnovidnost sta najpogostejši napaki vida in ju je preprosto zamenjati, saj se obe kažeta kot zamegljena slika – le na različni razdalji.
Kratek odgovor
Kratkovidni dobro vidite od blizu, slabše pa na daljavo. Na izvidu imate minus. Daljnovidni je obratno: daljava je praviloma jasnejša, težave pa se pojavijo pri delu na blizu. Na izvidu imate plus.
Pri obeh gre za to, kje se svetloba zbere glede na mrežnico – ne za bolezen, ampak za obliko in moč očesa.
Kratkovidnost (miopija)
Pri kratkovidnosti je očesno zrklo nekoliko predolgo ali pa je lomna moč očesa prevelika. Svetloba se zato zbere pred mrežnico in slika na daljavo je zamegljena.
Po čem jo prepoznate:
- prometnih znakov ne preberete tako zgodaj kot sopotniki,
- v šoli ali na sestanku ne vidite dobro table ali projekcije,
- mežikate ali priprete oči, da bi na daljavo videli ostreje,
- ponoči je vožnja opazno napornejša,
- branje in delo na blizu sta povsem brez težav.
Kratkovidnost se najpogosteje pokaže v šolskih letih in se med rastjo še spreminja. Pri večini se ustali v dvajsetih letih. Ker otrok sam ne ve, da bi moral videti bolje, jo pogosto odkrijemo šele ob pregledu vida.
Daljnovidnost (hipermetropija)
Pri daljnovidnosti je očesno zrklo nekoliko prekratko ali lomna moč premajhna, zato bi se svetloba zbrala šele za mrežnico.
Mlajše oko to pogosto izravna samo – očesna leča se napne in sliko izostri. Prav zato daljnovidnost pri otrocih zlahka spregledamo: otrok na tabli vidi dobro, po branju pa toži o glavobolu ali utrujenosti.
- glavobol ali pritisk nad očmi po branju in delu z zaslonom,
- oči se po krajšem času na blizu utrudijo,
- besedilo se pri branju »zlije«, pomaga pa, če ga odmaknete,
- pri otrocih nezanimanje za branje in slabša zbranost pri delu na blizu.

Starostna daljnovidnost ni isto
Starostna daljnovidnost oziroma prezbiopija je nekaj drugega. Ne gre za obliko očesa, ampak za to, da očesna leča s starostjo izgublja prožnost in se težje napenja.
Zato po 40. letu skoraj vsi potrebujemo pomoč pri branju – tudi tisti, ki so bili vse življenje kratkovidni. Takrat se pogosto zgodi, da ima človek hkrati minus za daljavo in potrebuje plus za blizu. V tem primeru so rešitev progresivna očala.
Kako prepoznate, kaj imate
Zanesljivo pove le meritev, obstaja pa preprosto vodilo: pomislite, kdaj vas slika moti.
- Moti me na daljavo, blizu je v redu – verjetno kratkovidnost.
- Daljava je v redu, blizu me utruja – daljnovidnost ali, po 40. letu, starostna daljnovidnost.
- Moti me oboje – lahko gre za kombinacijo ali za astigmatizem, ki pogosto nastopa skupaj z obema.
Če se vam je dioptrija v kratkem času večkrat spremenila, to ni nujno le napredovanje napake vida in je vredno pregleda.
| Kratkovidnost | Daljnovidnost | |
|---|---|---|
| Na izvidu | minus (–) | plus (+) |
| Slabše vidite | na daljavo | na blizu |
| Kdaj se pokaže | najpogosteje v šolskih letih | pogosto šele, ko oko ne zmore več izravnavati |
| Tipičen znak | mežikanje pri gledanju v daljavo | glavobol in utrujenost po branju |
| Korekcija | razpršilna leča | zbiralna leča |
Kako se popravi
Kratkovidnost popravimo z razpršilnimi lečami (minus), daljnovidnost z zbiralnimi (plus). V praksi to pomeni troje:
- Očala – najpogostejša in najpreprostejša rešitev, pri obeh napakah enako učinkovita.
- Kontaktne leče – smiselne pri športu in kadar vam očala niso po godu; pred prvo uporabo je potrebno prilagajanje pri optometristu.
- Laserski poseg – pri nekaterih je možna tudi trajna odprava dioptrije. Ali ste primeren kandidat, presodi oftalmolog na pregledu.
Katera rešitev je prava, je odvisno od vaše dioptrije, starosti in načina življenja. Na brezplačni kontroli vida izmerimo dioptrijo in se o možnostih pogovorimo – diagnoze ne postavljamo in očesnih bolezni ne zdravimo, pri izbiri korekcije pa vam svetujemo.
Bacc. ing. optometrije Lili Sovinc
vaša optometristka
Pogosta vprašanja
Kaj pomeni minus in kaj plus na izvidu?
Minus pred vrednostjo pomeni kratkovidnost, plus pa daljnovidnost. Večja kot je številka, močnejša je dioptrija – ne glede na predznak.
Ali se kratkovidnost še slabša?
Pri otrocih in mladostnikih se pogosto še spreminja, saj očesno zrklo raste. Pri večini se ustali med 18. in 25. letom. Pozneje so večje spremembe redkejše, niso pa nemogoče.
Ali je kratkovidnost dedna?
Dednost ima pomembno vlogo – če sta kratkovidna oba starša, je verjetnost pri otroku večja. Vplivajo pa tudi navade, zlasti veliko dela na blizu in malo časa na prostem.
Ali očala kratkovidnost poslabšajo?
Ne. Očala s pravilno dioptrijo vida ne slabšajo. Občutek, da brez njih vidite slabše kot prej, je posledica navajenosti na ostro sliko, ne poslabšanja očesa.
Pri kateri dioptriji so očala nujna?
Ni enotne meje. Nekdo z –0,75 bo očala potreboval za vožnjo, drugi z enako vrednostjo ne bo imel težav. Odloča to, ali vas moti pri vsakdanjih opravilih – za vožnjo pa velja tudi zakonsko določena ostrina vida.
Ali imam lahko kratkovidnost in daljnovidnost hkrati?
Na istem očesu ne, lahko pa ima vsako oko svojo napako. Pogosto se zgodi tudi, da je nekdo kratkoviden za daljavo in po 40. letu potrebuje dodatek za blizu.
Ali lahko kratkovidnost pri otroku upočasnimo?
Povsem je ni mogoče ustaviti, pomaga pa več časa na prostem in manj neprekinjenega dela na blizu. O možnostih upočasnjevanja se posvetujte z oftalmologom.
Kaj pomeni vrednost 6/6 ali 1,0 na izvidu?
To ni dioptrija, ampak ostrina vida – koliko podrobnosti vidite v primerjavi s pričakovanim. Vrednost 6/6 oziroma 1,0 pomeni pričakovano ostrino, pogosto dosežena šele z očali.