»Mami, ne vidim dobro na tablo.«
Včasih otrok to pove sam. Zelo pogosto pa ne.
Otroci namreč ne vedo vedno, kako bi morali videti. Če je njihov vid že dlje časa nekoliko zamegljen, je lahko takšen način gledanja zanje preprosto normalen. Nimajo izkušnje, s katero bi ga lahko primerjali.
Zato se težave z vidom pri otroku pogosto pokažejo drugače.
Otrok lahko mežika, sedi bližje televiziji, približuje knjigo ali telefon obrazu, težje prepisuje s table, se pri branju hitreje utrudi ali se začne določenim dejavnostim celo izogibati.
Nekateri otroci pa kljub težavi z vidom nimajo skoraj nobenih očitnih simptomov.
Prav zato so redno spremljanje vida, preventivni pregledi in pravočasna kontrola ob opaženih težavah tako pomembni.
Šolski dan je za otrokov vid precej zahteven.
Otrok mora v nekaj sekundah pogled preusmerjati med:
Pri tem ni pomembno samo, ali otrok na očesni tabeli prebere določeno vrstico.
Pomembno je tudi, kako jasno vidi na različnih razdaljah, kako učinkovito uporablja obe očesi in kako udoben je njegov vid pri daljšem šolskem delu.
Če otrok ne vidi dobro na tablo, mora informacije ugibati, se bolj naprezati ali prepisovati od sošolcev.
Če ima težave pri delu na bližino, lahko branje, pisanje in delo z učbenikom zahtevajo več napora, kot bi ga sicer.
To lahko vpliva na otrokovo udobje pri učenju, hitrost dela in sodelovanje pri pouku.
Pomembno pa je poudariti:
dober vid otroku sam po sebi ne zagotovi boljših ocen.
Na učni uspeh vpliva veliko različnih dejavnikov. Pravilno korigiran vid pa lahko odstrani eno od ovir, ki otroku po nepotrebnem otežuje šolsko delo.
To se staršem včasih zdi nenavadno.
»Kako je mogoče, da ni povedal, da ne vidi?«
Toda otrok nima enake reference kot odrasel.
Če odraslemu postopoma naraste dioptrija, pogosto opazi, da prometnih znakov ali napisov v daljavi ne vidi več tako jasno kot prej.
Otrok pa lahko misli, da vsi vidijo tako kot on.
Še posebej neopazna je lahko težava, če eno oko vidi dobro, drugo pa slabše. Boljše oko lahko dolgo časa kompenzira slabši vid drugega očesa, zato otrok sam težave morda sploh ne zazna.
Zato trditev:
»Nikoli ni rekel, da slabo vidi,«
še ne pomeni nujno, da je z vidom vse v redu.
Na kontrolo vida je smiselno pomisliti predvsem, če opazite, da otrok:
Posamezen znak še ne pomeni, da otrok zagotovo potrebuje očala.
Je pa dober razlog, da njegov vid preverimo.
Pri šolarjih je posebej pomembna kratkovidnost oziroma miopija.
Kratkoviden otrok na bližino pogosto vidi dobro, bolj oddaljeni predmeti pa postajajo zamegljeni.
Eden tipičnih prvih znakov je:
»Na tablo ne vidim več tako dobro.«
Kratkovidnost se pogosto začne razvijati prav v šolskem obdobju in se lahko med rastjo otroka še povečuje.
Zato pri otroku, pri katerem odkrijemo minus dioptrijo, ni pomembno samo vprašanje:
»Kolikšna je dioptrija danes?«
Pomembno je tudi:
»Kako hitro se spreminja?«
Redno spremljanje nam namreč pokaže trend, ki je pogosto pomembnejši od ene same meritve.
Razvoj kratkovidnosti je kompleksen.
Pomembno vlogo ima genetika, nanj pa vplivajo tudi okoljski dejavniki.
Če sta kratkovidna eden ali oba starša, je verjetnost za razvoj kratkovidnosti pri otroku večja, vendar dednost ni edini dejavnik.
Zelo pomembne so tudi otrokove vsakodnevne navade.
Ena od stvari, ki jih danes posebej poudarjamo, je čas na prostem.
Več časa, preživetega zunaj, je povezano z manjšim tveganjem za razvoj kratkovidnosti pri otrocih.
Zato je za otroške oči poleg šole, učenja in digitalnih naprav zelo pomembno nekaj zelo preprostega:
To vprašanje mi starši postavljajo zelo pogosto.
Ni pravilno preprosto reči:
»Telefon povzroča dioptrijo.«
Razvoj kratkovidnosti je povezan z več dejavniki in ga ne moremo pripisati samo eni napravi.
Vsekakor pa sodobni otroci veliko časa preživijo pri delu na bližino – na telefonu, tablici, računalniku, pri branju in učenju – pogosto pa hkrati preživijo manj časa zunaj.
Dolgotrajno neprekinjeno gledanje na bližino lahko povzroči tudi utrujenost in nelagodje oči, ne glede na to, ali ima otrok dioptrijo ali ne.
Staršem zato svetujem predvsem zdrave vidne navade:
Cilj ni otroku prepovedati vse digitalne naprave, ampak vzpostaviti zdravo ravnovesje.
Otroški vid se še razvija.
Prav zato je pri nekaterih težavah čas zelo pomemben.
Dober primer je slabovidnost oziroma ambliopija, pri kateri se vid enega ali redkeje obeh oči v otroštvu ne razvije normalno.
Otrok lahko na eno oko vidi precej slabše, pa tega sploh ne opazi.
Če težavo odkrijemo pravočasno, so možnosti za uspešno obravnavo praviloma boljše kot takrat, ko jo odkrijemo šele veliko pozneje.
Zato pri otrocih ni najbolje čakati samo na trenutek, ko sami povedo, da ne vidijo.
Za vse otroke ne obstaja en univerzalni interval, ki bi veljal ne glede na starost, stanje vida in morebitne težave.
Pomembni so preventivni pregledi v okviru zdravstvenega sistema.
Pri otroku z ugotovljeno dioptrijo, napredujočo kratkovidnostjo ali drugo posebnostjo pa je lahko spremljanje potrebno pogosteje.
Če starši ali učitelji opazijo spremembo vida, pa ni smiselno čakati na naslednji rutinski pregled.
Vid je smiselno preveriti prej.
Začetek šolskega leta je zelo praktičen čas za kontrolo vida.
Otrok začne ponovno veliko časa preživljati pri:
Če se je njegova dioptrija med letom spremenila, je veliko bolje, da to ugotovimo pravočasno, kot da več mesecev sedi v učilnici in težko vidi na tablo.
Seveda pa pregled ni smiseln samo avgusta ali septembra.
Če otrok pokaže težave januarja, njegov vid preverimo januarja.
Za marsikaterega otroka je trenutek, ko prvič dobi pravilno korekcijo, zelo zanimiv.
Naenkrat opazi podrobnosti, ki jih prej sploh ni zaznaval.
Pri otroških očalih pa ni pomembna samo dioptrija.
Okvir mora biti:
Pomembna je tudi pravilna izbira očalnih leč glede na otrokovo dioptrijo in način uporabe.
Najlepši okvir otroku ne pomaga veliko, če mu ves čas drsi po nosu ali če zaradi napačne velikosti skozi očalne leče ne gleda tam, kjer bi moral.
Zato mora biti izbira otroških očal kombinacija dobrega vida, udobja, funkcionalnosti in vzdržljivosti.
Ne.
In to je zelo pomembno.
Naš cilj pri kontroli vida ni iskati razloga, da bi vsak otrok dobil očala.
Cilj je ugotoviti:
Če otrok očal ne potrebuje, je to dober rezultat.
Če jih potrebuje, pa želimo, da to ugotovimo pravočasno.
Če težava zahteva drugačno ali dodatno obravnavo, je treba otroka ustrezno usmeriti naprej.
Pregled otroka ni enak pregledu odraslega.
Otrok morda ne razume vprašanja popolnoma enako kot odrasel. Hitreje izgubi koncentracijo, lahko je negotov pri odgovarjanju in pogosto ne zna natančno opisati, kaj ga moti.
Zato mora strokovnjak vedeti, kako pregled prilagoditi starosti otroka in kako njegove odgovore interpretirati.
V Optiki Oftalmos imamo zelo močno strokovno ekipo.
V naši ekipi je pet diplomiranih inženirjev optometrije, kar predstavlja zelo visoko stopnjo strokovne izobrazbe za slovensko optiko.
Poleg formalnega znanja se naši optometristi in optiki redno dodatno izobražujejo, saj se področje optometrije, razvoja vida, očalnih leč in sodobnih načinov korekcije nenehno razvija.
Na to smo ponosni predvsem zato, ker želimo, da sodobna merilna oprema nikoli ne nadomesti strokovnega razmišljanja.
Dobra oprema je zelo pomembna. Še pomembneje pa je, kdo rezultate razume in kako jih uporabi pri konkretnem otroku.
V Optiki Oftalmos izvajamo tudi kontrole vida za otroke in mladostnike, kadar je takšna kontrola glede na otrokovo starost in težave primerna.
Pri tem želim še enkrat poudariti: namen kontrole ni, da bi vsakemu otroku predpisali očala.
Naš cilj je, da preverimo njegov vid, staršem razumljivo razložimo ugotovitve in, kadar je potrebno, svetujemo naslednji korak.
Če ocenimo, da je potreben celovit zdravstveni oziroma oftalmološki pregled, bomo to tudi jasno povedali.
Če bi želela, da si iz tega članka zapomnite samo eno stvar, bi bila to naslednja:
Zato težav z vidom ne smemo iskati samo takrat, ko otrok reče:
»Ne vidim.«
Včasih se pokažejo kot mežikanje, približevanje, utrujenost pri branju ali težave pri gledanju na tablo.
Včasih pa očitnih znakov sploh ni.
Dober vid otroku ne zagotavlja šolskega uspeha. Omogoča pa mu, da zamegljena tabla, nejasen tekst ali druga težava z vidom niso nepotrebna ovira pri učenju in razvoju.
Če opažate, da otrok težje vidi, se pri branju napreza, ne vidi dobro na tablo ali preprosto želite preveriti njegov vid, ste dobrodošli v Optiki Oftalmos.
Naša strokovna ekipa bo preverila vid, vam jasno predstavila ugotovitve in svetovala, kaj je za vašega otroka najbolj smiselno.
Lili Sovinc, bacc. ing. opt.
optometristka in strokovna vodja
Optika Oftalmos
Tukaj najdete vse odgovore o progresivnih očalih.
Da. Otrok lahko misli, da je njegov način gledanja normalen. Če eno oko vidi dobro, drugo pa slabše, lahko boljše oko težavo tudi dolgo časa prikriva.
Kratkovidnost se pogosto začne razvijati v šolskem obdobju in se lahko med rastjo še povečuje. Zato je pri kratkovidnem otroku pomembno spremljati ne samo trenutno dioptrijo, ampak tudi njeno spreminjanje skozi čas.
Ni pravilno trditi, da telefon sam neposredno povzroči dioptrijo. Razvoj kratkovidnosti je povezan z genetiko in več okoljskimi dejavniki. Smiselni so zdrave navade pri delu na bližino, redni odmori in dovolj časa na prostem.
Da. Čas na prostem je povezan z manjšim tveganjem za razvoj kratkovidnosti pri otrocih, zato ga priporočamo kot del zdravih vsakodnevnih navad.
To je odvisno od njegove dioptrije, starosti in vidnih potreb. Navodila glede nošenja očal je zato najbolje prilagoditi posameznemu otroku.
Nekorigirana težava z vidom lahko otroku otežuje gledanje na tablo, branje, pisanje in druga vizualno zahtevna opravila. Vid pa je samo eden izmed številnih dejavnikov učnega uspeha. Očala sama po sebi ne zagotavljajo boljših ocen.
Preventivno spremljanje vida je pomembno tudi zato, ker otroci nekaterih težav sami ne opazijo. Poleg tega so zelo pomembni redni preventivni pregledi v okviru zdravstvenega sistema.
Otrok lahko mežika, se približuje televiziji ali knjigi, težko prepisuje s table, nagiba glavo, zapira eno oko ali se pri branju hitro utrudi. Pomembno pa je vedeti, da nekateri otroci kljub težavi z vidom nimajo izrazitih simptomov.
V Polikliniki Vucas so vam na voljo tudi številne druge vrhunske storitve: