Kratek odgovor je: dioptrija se lahko spreminja, ker se skozi življenje spreminjajo tudi naše oči. Največ sprememb kratkovidnosti običajno pričakujemo v otroštvu in mladostništvu, vendar ni ene starosti, pri kateri bi lahko za vse ljudi rekli, da se dioptrija zagotovo ne bo več spremenila.
Pri kratkovidnosti, ki se začne v otroštvu oziroma mladosti, se pri večini ljudi napredovanje sčasoma upočasni. Po podatkih International Myopia Institute je približno polovica kratkovidnih posameznikov stabilnih okoli 15. leta, približno 77 % do 18. leta in okoli 90 % do 21. leta. To pa pomeni tudi, da se lahko pri delu mladih odraslih dioptrija spreminja še po 20. letu.
V nadaljevanju bom razložila, zakaj se dioptrija spreminja, do katere starosti se najpogosteje spreminja, kaj pomeni sprememba po 20., 30. ali 40. letu ter kdaj je spremembo smiselno dodatno preveriti.
Ko rečemo, da se je dioptrija spremenila, običajno mislimo, da za najbolj jasen in udoben vid potrebujemo drugačno optično korekcijo kot pri prejšnjem pregledu.
Na primer:
prej: –1,00 D
sedaj: –1,50 D
Pri kratkovidnosti to pomeni, da je potrebna močnejša minus korekcija za jasen vid na daljavo.
Spremeni pa se lahko tudi:
Zato pri pregledu vida ne gledamo samo ene številke.
Pomembno je, kako vidi vsako oko posebej, kako očesi sodelujeta, kakšna je vidna ostrina in kakšne težave ima posameznik pri vsakodnevnih opravilih.
Razlogov je več in so močno odvisni od starosti.
Pri otroku je razlog za spremembo dioptrije pogosto povezan z rastjo in razvojem očesa.
Pri odraslem lahko na refrakcijo vplivajo drugi dejavniki, skozi življenje pa se spreminja tudi naravna očesna leča.
Zato je vprašanje »Zakaj se spreminja dioptrija?« veliko lažje razumeti, če pogledamo posamezna življenjska obdobja.
Otroško oko še raste.
Pri kratkovidnosti oziroma miopiji je eden ključnih procesov podaljševanje očesa. Ko je oko glede na svojo optično moč predolgo, se svetloba brez ustrezne korekcije izostri pred mrežnico namesto na njej, zato je vid na daljavo zamegljen.
Kratkovidnost se pogosto začne razvijati v šolskem obdobju in lahko z rastjo otroka napreduje.
Če ima otrok na primer danes dioptrijo –1,00, to ne pomeni, da bo imel enako dioptrijo tudi pri 16 ali 18 letih.
Pri nekaterih otrocih se spreminja počasi, pri drugih hitreje.
Prav zato je pri otrocih pomembno spremljanje razvoja kratkovidnosti, ne samo izdelava novih očal vsakič, ko otrok slabše vidi.
Sodobna stroka kratkovidnosti pri otrocih ne obravnava več zgolj kot vprašanje vedno močnejših očal. Obstajajo različni pristopi za nadzor oziroma upočasnjevanje napredovanja kratkovidnosti, zato je pravočasno spremljanje pomembno. Ameriška akademija za oftalmologijo med možnostmi nadzora kratkovidnosti pri otrocih navaja posebne očalne in kontaktne leče ter druge strokovno vodene pristope.
To je vprašanje, ki ga starši zelo pogosto postavljajo.
Odgovor ni tako preprost kot »telefon povzroča kratkovidnost«.
Razvoj kratkovidnosti je povezan s kombinacijo genetskih in okoljskih dejavnikov.
Sodobne raziskave kažejo, da je pri otrocih zelo pomemben dejavnik tudi čas, preživet na prostem. International Myopia Institute ga izpostavlja kot enega najbolje podprtih zaščitnih dejavnikov pri nastanku kratkovidnosti. Povezava med zasloni in kratkovidnostjo je bolj zapletena, saj je težko povsem ločiti uporabo digitalnih naprav od velike količine drugega dela na bližino.
Zato staršem običajno ne bi svetovala samo »manj telefona«, ampak predvsem uravnotežene vidne navade:
dovolj časa na prostem, redni odmori pri intenzivnem delu na bližino, ustrezna delovna razdalja in redno spremljanje vida.
To je verjetno najpomembnejše vprašanje tega članka.
Pri kratkovidnosti, ki se začne v otroštvu oziroma mladosti, se napredovanje pri večini ljudi postopoma umiri v poznem najstniškem obdobju ali zgodnji odraslosti.
International Myopia Institute navaja zanimive podatke:
To pomeni, da je trditev »po 18. letu se dioptrija ne spreminja več« napačna.
Pri večini se spremembe res upočasnijo, vendar se lahko pri nekaterih kratkovidnost še naprej povečuje.
Da.
In to je pomembno, ker veliko mladih odraslih misli, da bi morala biti njihova dioptrija pri 20 letih že dokončno stabilna.
Pri večini odraslih je kratkovidnost relativno stabilna, vendar raziskave kažejo, da pri delu mladih odraslih še naprej napreduje.
International Myopia Institute v svojem poročilu iz leta 2025 navaja, da so povprečne spremembe pri mladih odraslih praviloma majhne, približno od –0,05 do –0,25 dioptrije na leto, vendar obstajajo precejšnje individualne razlike.
Večja verjetnost nadaljnjega napredovanja je opisana predvsem pri mlajših odraslih in osebah z višjo kratkovidnostjo. Novejši podatki prav tako kažejo, da pri delu odraslih kratkovidnost lahko opazno napreduje tudi po 18. letu.
Zato sprememba iz na primer –2,00 na –2,50 pri 23 letih sama po sebi ni nekaj nenavadnega.
Pomembno pa je spremljati, kako hitro in kako dolgo se spreminja.
Da.
Oči se pri 25 letih ne »zaklenejo« in ostanejo popolnoma nespremenjene do konca življenja.
Pri nekaterih ljudeh ostane korekcija zelo podobna desetletje ali več, pri drugih se postopoma spreminja.
Pri odraslem, pri katerem je bila dioptrija več let stabilna in se začne nenadoma ali izrazito spreminjati, pa je pomembno ugotoviti, zakaj.
Takšne spremembe niso vedno samo običajno nadaljevanje kratkovidnosti.
Zato je pomembna kakovostna meritev in po potrebi tudi nadaljnja oftalmološka obravnava.
Po 40. letu veliko ljudi reče:
»Dioptrija se mi je nenadoma poslabšala.«
Pogosto pa v resnici ne gre za klasično povečanje dioptrije za daljavo.
Začne se pojavljati prezbiopija – starostno zmanjševanje sposobnosti očesa za ostrenje na bližino.
Naravna očesna leča s starostjo postopoma izgublja sposobnost prilagajanja, zato začne biti branje na običajni razdalji težje. Človek začne telefon ali knjigo odmikati dlje od sebe, potrebuje več svetlobe ali težje bere droben tisk. Prezbiopija je normalen del staranja in jo ljudje običajno začnejo opažati v 40. letih.
Takrat se lahko na izvidu pojavi tudi ADD oziroma dodatek za bližino.
To je razlog, da nekdo pri 45 letih prvič potrebuje očala za bližino ali pa iz običajnih očal preide na progresivna očala.
Pomembno je razumeti:
prezbiopija ni isto kot daljnovidnost in ni preprosto »povečanje plus dioptrije«.
Gre za zmanjševanje sposobnosti akomodacije očesa.
Tu pridemo do zelo pomembnega dela optometrije.
Dioptrija ni samo številka, ki jo izmeri naprava.
Na avtomatski meritvi lahko dobimo določeno vrednost, vendar je to praviloma izhodišče, ne končni odgovor.
Pri določanju korekcije je treba upoštevati še subjektivno refrakcijo, vidno ostrino, akomodacijo, sodelovanje obeh oči, simptome in druge ugotovitve pregleda.
Manjša razlika med dvema meritvama zato še ne pomeni nujno, da se je struktura vašega očesa pomembno spremenila.
Na meritev lahko vplivajo tudi trenutne okoliščine in odziv očesa med pregledom.
Zato je pri kakovostnem pregledu zelo pomembno, kdo meritev opravlja in kako rezultate interpretira.
Dolgotrajno delo na bližino lahko vpliva na udobje vida in delovanje akomodacije.
Zato ima lahko človek po večurnem intenzivnem delu za računalnikom občutek, da slabše vidi, da mora pogosteje izostrovati ali da vid ni enako stabilen kot zjutraj.
To ne pomeni nujno, da se mu je v nekaj urah trajno povečala dioptrija.
Prav zato je pomembno razlikovati med:
dejansko spremembo refrakcije in trenutnim nihanjem oziroma težavami pri ostrenju.
To je eden od razlogov, da samo avtomatska meritev dioptrije ni vedno dovolj za kakovostno določitev korekcije.
Da.
Pri kontrolnem pregledu se lahko spremeni ne samo sferična dioptrija, ampak tudi CYL oziroma cilindrična korekcija in njena os – AXIS.
Majhna odstopanja med meritvami niso nujno nekaj nenavadnega.
Če se cilinder ali njegova os izrazito spreminjata, pa je pomembno rezultate oceniti v širšem kontekstu in po potrebi opraviti dodatne preiskave.
Če želite razumeti oznake na svojem izvidu, si lahko preberete tudi naš članek »Dioptrija: kaj pomenijo SPH, CYL, AXIS in ADD na izvidu?«
Ne.
Pravilno predpisana očala oči ne »polenijo« in sama po sebi ne povzročijo povečevanja dioptrije.
Ta mit slišimo zelo pogosto.
Človek se po novih očalih hitro navadi na ostrejši vid. Ko jih nato sname, je zamegljen vid brez korekcije precej bolj opazen kot prej.
Zato lahko dobi občutek:
»Odkar nosim očala, brez njih vidim slabše.«
Toda to ne pomeni, da so očala poslabšala oči.
Pri otrocih se lahko kratkovidnost medtem naravno razvija oziroma napreduje, kar se časovno zgodi ravno v obdobju, ko otrok začne uporabljati očala. Očala napredovanja niso povzročila.
Na to ni mogoče odgovoriti z eno številko za vse ljudi.
Pomembni so:
Pri otroku z napredujočo kratkovidnostjo bomo manjšo spremembo v enem letu obravnavali drugače kot pri 45-letniku, ki je imel deset let popolnoma stabilno dioptrijo in se mu je vid nenadoma izrazito spremenil.
Zato pri pregledu vedno pomaga, če imamo na voljo prejšnje izvide oziroma podatke o prejšnjih dioptrijah.
Iz ene same meritve namreč vidimo trenutno stanje.
Iz več pregledov skozi čas pa vidimo trend.
In ta je lahko veliko pomembnejši.
Če se vid počasi spreminja skozi leta, je pogosto razlog refrakcijska sprememba, ki jo lahko ustrezno korigiramo.
Če pa se vid spremeni nenadoma, izrazito, samo na enem očesu ali ga spremljajo drugi nenavadni simptomi, tega ni smiselno avtomatično pripisati samo dioptriji.
Takrat je potrebna ustrezna strokovna ocena in po potrebi pregled pri oftalmologu.
Dober optometrist mora poznati tudi svoje meje.
Njegova naloga ni samo določiti dioptrijo, ampak tudi prepoznati situacije, pri katerih običajna korekcija z očali ni celoten odgovor in je potrebna nadaljnja obravnava.
Univerzalnega intervala za vse ni.
Pri otroku, pri katerem kratkovidnost napreduje, je spremljanje praviloma pogostejše.
Pri odraslem s stabilno dioptrijo so lahko intervali daljši.
Pregled pa priporočam prej, če opazite:
Ni potrebno čakati, da skozi očala skoraj ne vidite več.
Sodobna merilna oprema je zelo pomembna, vendar naprava sama ne predpiše najboljših očal.
Meritev je treba znati interpretirati.
Optometrist pri pregledu ne ocenjuje samo številke, ki jo pokaže refraktometer. Upošteva vaše odgovore, vidno ostrino, akomodacijo, astigmatizem, delovanje oči, starost, način dela in težave, zaradi katerih ste prišli na pregled.
Včasih je najmočnejša možna korekcija prava.
Včasih ni.
Včasih je razlika med dobro in odlično korekcijo samo četrt dioptrije.
Zato verjamem, da je pri pregledu vida znanje strokovnjaka vsaj tako pomembno kot tehnologija, ki jo uporablja.
Na strokovnost smo v Optiki Oftalmos posebej ponosni.
V naši ekipi je pet diplomiranih inženirjev optometrije. V Sloveniji je takšnih strokovnjakov še vedno zelo malo – po podatkih, ki jih trenutno navajamo, približno 65. Zaradi tako velikega deleža optometristov v naši ekipi se uvrščamo med strokovno najmočnejše optike v Sloveniji.
Še pomembnejše od same diplome pa je, da se znanje ne konča z zaključkom študija.
Naši optometristi in optiki se redno dodatno izobražujejo na domačih in mednarodnih seminarjih, kongresih, strokovnih delavnicah ter izobraževanjih proizvajalcev in drugih strokovnih institucij.
Optometrija, tehnologija očalnih leč in naše razumevanje razvoja vida se namreč ves čas razvijajo.
Naš cilj je, da znanje, ki ga pridobimo na teh izobraževanjih, prenesemo v vsakodnevne preglede in svetovanje našim strankam.
Ne želimo samo odgovoriti na vprašanje:
»Kolikšno dioptrijo imate?«
Želimo razumeti tudi:
»Zakaj se je spremenila, kako se je spreminjala skozi čas in kaj je za vaš vid najboljša rešitev?«
Če bi želela, da si iz tega članka zapomnite eno stvar, je to naslednje:
Največ sprememb kratkovidnosti običajno pričakujemo med rastjo, vendar se lahko nadaljujejo tudi v odraslosti.
Po 40. letu pa se vid začne spreminjati tudi zaradi normalnega staranja očesne leče in zmanjševanja sposobnosti ostrenja na bližino.
Zato pri pregledu ne gledamo samo trenutne številke.
Pomembno je, kakšna je bila vaša dioptrija prej, kako hitro se spreminja, kako dejansko vidite in ali obstaja razlog za dodatno pozornost.
Če opažate, da z obstoječimi očali ne vidite več tako dobro, da se morate pri gledanju bolj naprezati ali da se vam dioptrija pogosto spreminja, je smiselno opraviti strokovni pregled vida.
V Optiki Oftalmos preglede opravlja ekipa diplomiranih inženirjev optometrije, ki svoje znanje redno nadgrajuje. Pri pregledu si želimo predvsem razumeti vaš vid in poiskati korekcijo, ki bo za vas jasna, udobna in smiselna.
Vesela bom vašega obiska.
Lili Sovinc, bacc. ing. opt.
optometristka in strokovna vodja
Optika Oftalmos
Pri kratkovidnosti, ki se začne v otroštvu, se spremembe pri večini ljudi postopoma umirijo v poznem najstniškem obdobju oziroma zgodnji odraslosti, vendar ni ene starosti, ki bi veljala za vse. Po podatkih International Myopia Institute je približno 77 % kratkovidnih stabilnih pri 18 letih in okoli 90 % pri 21 letih.
Da. Pri delu mladih odraslih kratkovidnost še naprej napreduje, čeprav so povprečne letne spremembe običajno manjše kot v otroštvu.
Da. Stabilnost dioptrije ni zagotovljena samo zato, ker je človek odrasel. Če je sprememba velika ali nenadna, jo je smiselno strokovno preveriti.
Najpogostejši razlog je prezbiopija, pri kateri se zaradi starostnih sprememb očesne leče zmanjšuje sposobnost ostrenja na bližino. Prve težave se pogosto pojavijo v 40. letih.
Ne. Pravilno predpisana očala ne povzročajo povečevanja dioptrije in ne polenijo oči.
Da. Dioptrija na levem in desnem očesu se lahko spreminja različno. Če se na enem očesu pojavi nenadna ali velika sprememba vida, je pomembna ustrezna strokovna ocena.
Avtomatska meritev je zelo uporabno izhodišče, vendar končne korekcije praviloma ne določamo samo na podlagi naprave. Optometrist rezultate dodatno preveri in jih poveže s subjektivno refrakcijo, vidno ostrino, udobjem in drugimi ugotovitvami pregleda.
Ne. Pri večini se do zgodnje odraslosti precej umiri, vendar lahko pri delu ljudi napreduje tudi po 18. oziroma 20. letu.
V Polikliniki Vucas so vam na voljo tudi številne druge vrhunske storitve: